[ Pobierz całość w formacie PDF ]
sa. Niti vedel ni, kaj govori. Samo gledal jo je. Tisti njen
82
MISTERIJ ÎENE
BESeDA
sveÏi, polni obraz in tiste prsi, ki so se dvigale tako ne-
mirno!
âutila je njegove poglede in postajala je vedno bolj
zmedena. Spomnila se je moÏa in tistega neprijetnega,
smrdeãega diha, ki se ji je tako gnusil.
»Zaradi dolga, kajne,« je vpra0 al Reich 0 e enkrat, ker
mu ni odgovorila.
»Da, da,« je pritrdila brez misli in v glavi ji je vse bolj
0 umelo.
Pogledala ga je in njegov beli, a vendar moãni mo0 ki
vrat se ji je ãudno upalil v misli.
Podprl si je glavo in pri tem se mu je odpela srajca v
zapestju, da se je videla njegova bela, polna roka.
Pogledala jo je s ãudom. Vsi va0 ki mo0 ki so imeli tako
ko0 ãene, grdo Ïilave roke, a ta roka je bila videti tako
mehka in neÏna.
Spomnila se je zopet, po kaj je pri0 la. Sku0 ala je zbrati
svoje misli.
A nikakor ni 0 lo.
Vse se ji je me0 alo. In on jo je gledal tako Ïgoãe laãno!
âudila se je, da tako mirno sedi njej nasproti.
»Pa prositi moram, prositi!« ji je znova 0 inilo v misli.
Vstala je. âe prosi, vendar ne more sedeti! To ne gre!
S teÏavo se je drÏala pokonci. Noge so se ji tresle v ko-
lenih.
»Gospod, gospod & Sestro imate in mater in & «
83
MISTERIJ ÎENE
BESeDA
Ali kaj Ïe, kaj?!
Niã ni vedela.
V glavi ji je 0 umelo, da je komaj sli0 ala svoj lastni glas.
Zaãela je znova.
»Gospod, otroka imam, veste in & «
In zdaj zopet ni vedela dalje.
Kaj je 0 e hotela reãi?
Spomnila se je, da se mora zbrati.
»In moÏa imam, moÏa,« je pristavila s teÏavo.
Znova se je je polotila vroãa, opojna omotica.
Sela je.
»MoÏa imam,« je ponovila 0 e enkrat in ob tem so jo
zaboleli vsi udarci, s katerimi jo je trpinãil prej0 nji veãer.
Namrgodila se je.
Haha, tak moÏ!
Pogledala je kvi0 ku.
Tiste oãi so se ji bliÏale.
Zdaj je bil pri njej, zdaj jo je objel.
Zatrepetala je, vsa kri ji je buhnila v lice. Oãi so se ji
svetile. Topo je jecljala.
»Ne, ne! Va0 a mati in sestra & !«
Ni je sli0 al.
Vlekel jo je za seboj.
In ona!
Ona je teÏko visela ob njem.
84
MISTERIJ ÎENE
BESeDA
*
V znani va0 ki krãmi pri Dobniku so pili likof.
Vse polno kmetov je sedelo krog velike javorove mize,
na kateri sta vabljivo stala dva 0 tefana zlato rumenega
vipavca.
Kdor je pri0 el v krãmo, vsakega je poklical ta ali oni:
»Na, pij! Likof je!«
ln pri0 lec, ki je Ïe vedel, za kaj gre, je vzdignil kupo in
jo izpraznil:
»Bog daj sreão, da bi ga 0 e dostikrat pili!«
Kmetje so bili dobre volje. Tudi Pavlovec je sedel med
njimi in vsi so ga poslu0 ali.
Z veliko teÏavo je zme0 etaril nekaj gozdnih delov za
fabriko za izsekavanje.
Kmetje so bili spoãetka jako trdi. Kar ni 0 lo in ni 0 lo,
nikakor in nikakor se niso hoteli vdati. Nazadnje je Pav-
lovec v imenu fabri0 kega gospoda primaknil temu in
onemu 0 e po nekaj desetakov in potem so udarili.
Danes so v fabriki potegnili denar, in kakor je bilo do-
govorjeno, se0 li so se precej po tem pri Dobniku, da se
kupãija po0 teno pomoãi.
Stari Reich je navsezadnje dal 0 e desetak povrhu, ãe0
da bo kaj za pijaão, in tako so imeli kmetje 0 e veã ko-
rajÏe za klicanje 0 tefanov na mizo.
Pili so in pili, ugibali, kdo prevzame vozarjenje pose-
kanega lesa, koliko dobiãka je napravil Reich in v koli-
85
MISTERIJ ÎENE
BESeDA
kem ãasu bo gozd spet zara0 ãen. Vabili so vsakogar,
kdor je pri0 el, naj prisede, in svetovali vsem, ki so imeli
0 e kaj gozdnih delov, naj jih vendar tako ne varujejo ka-
kor 0 krat svoje zaklade.
In bili so dobre volje prav po0 teno.
*
Med obãim vri0 ãem je bilo videti zdaj tudi Ïe nekaj
Ïensk. Pri0 le so gledat za moÏmi v krãmo. Ker se je pil
likof, niso silile domov, ampak 0 e same zdaj pa zdaj sra-
meÏljivo poku0 ale iz kozarcev.
Tudi nekaj bajtarjev se je pridruÏilo pivcem. Tam se je
stezal va0 ki ãevljar ·tefe v mastnem smolnatem usnje-
nem predpasniku, golorok in zamazan; malo dlje je kri-
ãal ãednik JoÏe prav tako, kakor bi bil va0 ki Ïupan, in
prav res, tam poleg Lenãeta se je ãeperil beraã Miha in
oblastno nalival kozarce.
Miha je bil pijan kakor vsi drugi in 0 e malo bolj. Kriãal
je, kakor bi ga kdo odiral. âez dan je popival v sosednjih
vaseh, zdaj pa ga je zaneslo 0 e semkaj. Îganje mu je
smrdelo iz ust in strgana suknja se mu je opletala okrog
suhih pleã.
Lenãe ga je Ïe nekajkrat sunil pod rebra, ãe0 naj se po-
bere od mize, a on ni sli0 al prav niã.
Zdaj se je Pavlovec zopet prigugal nazaj. Sedel je med
86
MISTERIJ ÎENE
BESeDA
Lenãetom in Juljevcem, prav tam, kjer je sedaj oblasto-
val beraã Miha.
»Kaj pa ti dela0 tukaj pri mizi, cunjasto beraãe ti!« je
zakriãal in sunil Miho v hrbet.
Ta je malce zajeãal, hudobno pogledal izpod strgane-
ga klobuka, a umaknil se ni.
»No, ali bo kaj, mrcina!«
In 0 e enkrat mu je pritisnil pest med rebra.
Beraã je postal togoten.
»Pusti me, kaj me dreza0 ! Kaj sem ti kaj naredil?«
»Jaz ti Ïe ne dam sedeti pri na0 i mizi! V tem hipu se
mi pobere0 !«
A Miha se ni pobral, zato ga je Pavlovec prijel od za-
daj ãez pas, ga tebi niã meni niã prevlekel ãez klop in ga
nemilo tre0 ãil ob tla.
Toda v tistem hipu je bil beraã pokonci. Skakal je, ka-
kor da ga je obsedel hudi duh, zamahoval, preklinjal in
grozil.
Kmetje so spoãetka udarili v smeh. Ko je pa Pavlovec
jel neusmiljeno udrihati po mali skljuãeni beraãevi po-
stavi, ko ga je udaril po ustih, da se mu je pocedila kri,
vme0 ali so se mednju in ju razdvojili.
Pavlovec je 0 e vedno smeje se pretil beraãu, Miha pa
si je togotno brisal kri z obraza.
»âakaj, ãakaj ti! Kaj pa si, da se tako repenãi0 ; sram te
bilo, sram!« je kriãal.
87
MISTERIJ ÎENE
BESeDA
Pavlovec je zopet hotel skoãiti nadenj, a kmetje so mu
zabranili. Miha pa je kriãal dalje:
»Haha, le glejte si ga, le! Seve, on lahko popiva. Kaj bi
ne, saj mu Ïena sluÏi denar! O, mladi Reich dobro pla-
ãa!«
»âakaj, ti pes, jaz ti dam,« je rohnel Pavlovec in kmet-
je so ga pridrÏevali le s silo.
Nekaj drugih je prijelo beraãa in ga pehalo proti vra-
tom, a le-ta je 0 e vedno kriãal:
»Kaj bo mene pretepal, kaj! Nase naj gleda! Na bob-
nu je Ïe bil, zdaj ima pa denarja kakor peãek! Na Ïeno
naj pazi, na Ïeno!«
Nekdo mu je s silo hotel zatisniti usta, a beraã je od-
rinil roko in vpil:
»Saj sem videl, kako je mladi Reich 0 el zjutraj od nje!
Haha! Videl sem ga na svoje oãi! In ãe Pavlovec ne ve,
naj vpra0 a Ïeno! Îeno & «
Gledal je skozi vrata in 0 e na cesti kriãal in preklinjal.
Pavlovec je ves bled stal za mizo. Bil je stra0 en vide-
ti. Prsi so se mu razburjeno dvigale, oãi so se mu sveti-
le in krog usten so se mu prikazovale bele pene.
Vsi okrog njega so se umaknili, ker so vsak trenutek
priãakovali izbruha njegove jeze.
In res je prijel za poln 0 tefan in ga tre0 ãil ob mizo, da
so ãrepinje daleã odletele in da je vino pljusknilo kvi0 ku.
Nato se je zasmejal in naenkrat dejal ãisto mirno:
88
MISTERIJ ÎENE
BESeDA
»Ej, pijmo ga, zdaj pa plaãam jaz! Tisti vrag bi me bil
res kmalu ujezil!«
»Samo da ga dobim, samo da ga dobim!« je kriãal
nato razvnet in pretil okrog sebe.
Hkrati se je zopet umiril.
»Eh kaj, same neumnosti! Pijmo raj0 i! Ej, o0 tir, dva
0 tefana na moj raãun!«
Poãasi so se ljudje nekoliko umirili; bilo je ãuti smeh
in veselo trkanje kozarcev.
Pavlovec je postal ãudno tih. Neprenehoma si je na-
lival kozarec in pil. Za druge se ni menil.
Naenkrat je vstal in od0 el venkaj, ne da bi bil kdo to
opazil.
TeÏko je stopal po cesti, opotekal se zdaj v to, zdaj v
ono stran in obstajal, polglasno mrmraje s seboj.
»Posvetim jima, posvetim!« je godrnjal in se poãasi
bliÏal svoji hi0 i.
Bila je Ïe trdna noã, v vasi je bilo vse mirno.
[ Pobierz całość w formacie PDF ]